Kronični bronhitis

Kronični bronhitis

Bolezni dihal so zaradi pogostosti po vsem svetu velik zdravstveni in socialni problem. Vsak četrti bolnik obišče splošnega zdravnika zaradi težav z dihali.

Pomemben delež med boleznimi dihal ima kronični bronhitis. Prizadene 10 do 25 % odraslega prebivalstva. Pogostejši je pri moških in starejših od 40 let. Pri več kot polovici se postopno razvije zožitev dihalnih poti. Pri tretjini bolnikov vsaj enkrat na leto pride do poslabšanja bolezni, ki ga praviloma spremlja bakterijska okužba. Bolniška odsotnost zaradi kroničnega bronhitisa narašča in v povprečju traja 25 dni na leto na bolnika. Prav tako se povečuje invalidnost.

Kaj je kronični bronhitis

O kroničnem bronhitisu (kroničnem vnetju sapnic) govorimo, kadar bolnik kašlja in izkašljuje vsaj tri mesece na leto, dve leti ali več let zapored. Pri tem moramo upoštevati tudi druge bolezni dihal in srca. Če s preiskavo pljučne funkcije ne ugotovimo oviranega pretoka zraka, je to enostavni kronični bronhitis. Če je izmeček stalno ali občasno gnojen, ima bolnik mukopurulentni bronhitis. Kadar je prisotna še stalna zožitev (obstrukcija) dihalnih poti, govorimo o kroničnem obstruktivnem bronhitisu. Obstrukcija je lahko blaga, zmerna ali huda.

Dejavniki, povezani z razvojem kroničnega bronhitisa

Najpomembnejši dejavnik, ki sproži nastanek kroničnega bronhitisa, je kajenje. Pri kadilcih se kronični bronhitis razvije pogosteje (pri 25 % zmernih kadilcev, pri skoraj 50 % strastnih kadilcev) kot pri nekadilcih (6–10 %). Manj vplivajo drugi dejavniki – onesnaženje zraka s plini, parami in prahom na delovnem mestu in v splošnem okolju ter genetski dejavniki. Vpliv okužbe dihal in drugih dejavnikov ni povsem dokazan.

Poslabšanje bolezni lahko povzroči virusna ali bakterijska okužba sapnic, pljučnica, druge spremljajoče bolezni, premalo učinkovito zdravljenje, slaba prehranjenost, pa tudi zastoj sluzi v dihalih zaradi izsušenosti (dehidracije), vdihavanje preveč toplega in suhega zraka in tudi hladnega zraka, kajenje, onesnažen zrak in splošna anestezija.

Bolezenski znaki in simptomi

Bolnik s kroničnim bronhitisom dolgotrajno kašlja in izkašljuje. Težko dihanje (dispneja), najprej pri naporu, kasneje tudi v mirovanju, se pojavi pri bolnikih z zožitvijo v dihalnih poteh. Pri bolnikih z napredovalim kroničnim obstruktivnim bronhitisom je pogosta utrujenost ter znaki dihalne odpovedi in prizadetosti srca. Pri akutnem poslabšanju zaradi bakterijske okužbe bolnik več kašlja, izkašljuje povečano količino gnojnega izmečka in težje diha.

Zdravljenje

Ločimo stalno zdravljenje in zdravljenje akutnih poslabšanj. Bolniki se zdravijo ambulantno, v bolnišnico so sprejeti le najtežji bolniki, zlasti ob hudem poslabšanju bolezni.

Glavni cilji zdravljenja bolnikov s kroničnim bronhitisom so:

  • izboljšati simptome in kakovost življenja,
  • upočasniti napredovanje bolezni,
  • preprečiti in zdraviti zaplete,
  • podaljšati preživetje bolnikov.

Opustitev kajenja je najpomembnejši ukrep, ki upočasni napredovanje bolezni, zlasti na začetku bolezni. Morebitne težave zaradi prenehanja kajenja lahko olajša žvečilni gumi, ki vsebuje nikotin.

Zdravljenje z zdravili vključuje zdravila za izboljšanje pretoka zraka v dihalnih poteh (bronhodilatatorji), zdravila, ki zmanjšujejo vnetje (glukokortikoidi, predvsem v obliki pršil), in antibiotike, kadar je poslabšanje bolezni posledica bakterijske okužbe.

Pomembna je skrb za higieno dihalnih poti. Boljše in lažje izkašljevanje dosežemo s pitjem zadostnih količin tekočine, masažo prsnega koša, pripravki za izkašljevanje in pravilnim dihanjem.

Potrebna je tudi zdravstvena vzgoja bolnika, da se seznami z boleznijo, vzroki poslabšanja in možnostmi zdravljenja.

Nekaj splošnih nasvetov za bolnike s kroničnim bronhitisom

Bolnik mora opustiti kajenje.

Bolnik naj se izogiba:

  • močno onesnaženemu zraku in dražečim snovem na delovnem mestu,
  • vremenskim in temperaturnim spremembam, vetru in padavinam,
  • zelo vročemu in suhemu zraku,
  • v času gripe kapljični okužbi.

Bolniku se priporočajo:

  • redna higiena dihalnih poti,
  • primerno topel in vlažen zrak v bivalnem okolju,
  • skrb za ustrezno prehrano,
  • utrjevanje splošne telesne kondicije,
  • vsako jesen cepljenje proti gripi.

Blagodejna klima je učinkovita

Pri zdravljenju kroničnih dihalnih težav, kot sta kronična obstruktivna pljučna bolezen in bronhialna astma, je poleg zdravljenja z zdravili ter respiratorne fizikalne terapije dokazan tudi blagodejni učinek bivanja v obmorskih krajih.

Za obmorsko klimo so značilna majhna dnevna in letna nihanja temperature. Padavin je malo, lokalno kroženje zraka blaži poletno soparo. Najpogostejša vetrova sta zmerna vzhodnik in jugozahodnik. Močna burja piha samo pozimi in zgodaj spomladi. Z 2292 urami neposrednega sončnega sevanja na leto Talaso Strunjan za več kot polovico presega merila za zdravilišča z zdravilno klimo. Morski zrak zaradi aerosolov, ki jih oddaja morje, ugodno vpliva na dihala in splošno počutje. Poleg tega je za Strunjan značilna majhna koncentracija alergenov in dima.

Maja Mejač, dr. med.

Povzeto po prispevku v reviji Vrelci zdravja, ki jo izdajajo Terme Krka.